ponedeljek, 22. februar 2016

Dragi sodelavci pri Zmagi Marijinega brezmadežnega Srca!

Jutri je 23. februar, dan, ko so otroci med nabiranjem zvončkov našli nestrohnjeno telo našega mučenca  Lojzeta Grozdeta.
V ljubljanski stolnici imamo, poleg svetih vrat, tudi njegove relikvije.
Nekateri se bomo jutri ob 16.30 zbrali ob njih v molitvi za blagoslov obiska Marije Romarice in po možnosti prinesli s seboj šopek zvončkov. Lepo vabljeni!

Dragica Čepar

petek, 12. februar 2016

Duhovna priprava, v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični

Kot duhovno pripravo na milostni obisk fatimske Marije v Sloveniji lepo vabimo duhovnike in laike na srečanje (simpozij), ki bo v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični. 

Razmišljali bomo o pomenu češčenja Božje Matere za našo vernost. 

Po molitvi rožnega venca bodo ob 9.30 spregovorili prof. Tone Štrukelj, p. Anton Nadrah, p. Luigi Morro in Alojz Snoj. 

Pogovor bo tudi o praktičnih vprašanjih v zvezi z Marijinim obiskom.

Vabi Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu

p. Anton

četrtek, 11. februar 2016

Duhovna priprava, v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični



Kot duhovno pripravo na milostni obisk fatimske Marije v Sloveniji lepo vabimo duhovnike in laike na srečanje (simpozij), ki bo v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični. Razmišljali bomo o pomenu češčenja Božje Matere za našo vernost. Po molitvi rožnega venca bodo ob 9.30 spregovorili prof. Tone Štrukelj, p. Anton Nadrah, p. Luigi Morro in Alojz Snoj. Pogovor bo tudi o praktičnih vprašanjih v zvezi z Marijinim obiskom.
Vabi Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu

sreda, 3. februar 2016

Nagovor za prvo soboto - FEBRUAR



2. nagovor: Človek je ustvarjen za večnost

1) Naš cilj so nebesa

Prvosobotna pobožnost nas usmerja v nebesa in nas uči, kako naj živimo, da jih bomo dosegli. Če resno sodelujemo, nam Devica Marija zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za zveličanje. Mnogi danes ne verjamejo v posmrtno življenje ali pa njihovo vero ogroža dvom. Od stotih Slovencev jih le 50 verjame v Boga in le 30 v večno življenje, čeprav se jih 70 še prišteva h katoliški Cerkvi. Ali smo mi sami trdno prepričani, da s smrtjo ni vsega konec, ampak se z njo pravo življenje šele začne? Jé Bog, jé večnost! Naša duša je neumrljiva! Jezus in Marija nas živa in poveličana pričakujeta v nebesih. To nas uči naša vera. Bog to vedno znova potrjuje, tudi na izreden način po prikazovanjih angelov in Device Marije pa tudi samega Jezusa.
Tako se je zgodilo v Fatimi na Portugalskem pred skoraj sto leti, ko sta se trem otrokom prikazala in jih nagovorila angel miru in Devica Marija. Dogodki v Fatimi, kot vsako pristno prikazanje, so najprej dokaz za obstoj živega Boga, Device Marije, angelov in svetnikov. Trije fatimski pastirčki, devetletna Lucija, osemletni Frančišek in šestletna Jacinta, so ob trikratnem srečanju z angelom 1916 izkustveno doživeli srečanje z Božjim svetom, prav tako naslednje leto, ko se jim je šestkrat prikazala in jih nagovorila Devica Marija.

2) Devica Marija nas pričakuje v nebesih

Nebeška Mati je že pri prvem prikazanju, 13. maja 1917, pastirčkom povedala, da je iz nebes, in je tudi njim zagotovila, da bodo prišli tja. Lucija se je namreč opogumila in jo vprašala:
‘Bom tudi jaz šla v nebesa?’
‘Da, pojdeš.’
‘In Jacinta?’
‘Tudi.’
‘In Frančišek?’
‘Tudi on bo šel, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.’
Ob Marijinem zagotovilu Luciji, da bo prišla v nebesa, je vidkinja povedala: »Notranje veselje, ki sem ga tedaj občutila, je bilo nepopisno.« Podobno se je izrazil že sv. Pavel, ko je rekel, da »oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9).

3) Ljudi rešujemo za nebesa z molitvijo in žrtvijo

Marija je 13. maja 1917 v Fatimi naročila, da mora Frančišek zmoliti še veliko rožnih vencev, preden bo šel v nebesa. To naročilo velja za nas vse. Prav je imel sv. Alfonz Marija Ligvorij, ko je rekel: »Le tisti zna prav živeti, kdor zna prav moliti. Kdor bo molil, se bo zveličal; kdor ne bo molil, se bo pogubil.«
Marija nas hoče opomniti na nujnost molitve. Z njo rastemo v veri, upanju in ljubezni ter se povezujemo z Bogom, ki je naš zadnji cilj in smisel vsega našega življenja. Že angel miru je pri svojem prvem prikazanju, spomladi 1916, naučil fatimske pastirčke posebno molitev, ki je prav primerna za leto vere in uresničevanje Slovenskega pastoralnega načrta:
Moj Bog, verujem vate,
molim te, upam vate
in te ljubim nadvse.
Prosim te odpuščanja za tiste,
ki ne verujejo, ne molijo,
ne upajo in te ne ljubijo.

Fatima je v tej luči klic k poglobljeni veri, upanju in ljubezni ter je po besedah bl. Janeza Pavla II. danes bolj aktualna kakor kdajkoli prej. Hkrati je povabilo k slavljenju Boga in k prošnji za tiste, ki v Boga ne verujejo, ga ne molijo, vanj ne upajo in ga ne ljubijo. Pastirčke je angel takoj od začetka napotil k apostolski dejavnosti, k reševanju ljudi za nebesa, in sicer najprej z molitvijo zanje. Tako so tudi sami rastli v ljubezni, ne le do Boga, ampak tudi do bližnjega.
Posebno zveličavna je molitev, ki je povezana z žrtvijo, darovano Bogu iz ljubezni do njega in do ljudi. Fatimske pastirčke so večkratne Marijine prošnje, in še posebej videnje pekla (13. julija 1917), močno spodbudile k reševanju ljudi za nebesa. V ta namen so veliko molili in se žrtvovali. Nobena žrtev jim ni bila pretežka. S tem so se posvetili, saj je Frančiška in Jacinto že leta 2000 sv. Janez Pavel II. razglasil za blažena, za Lucijo pa tudi teče postopek.
Naj nas njihov junaški zgled spodbudi, da bomo tudi mi z molitvijo in žrtvijo reševali ljudi za nebesa. Iz ljubezni do Boga in ljudi sprejeta ter Kristusu na križu pridružena žrtev dobiva vrednost iz njegove žrtve ter je zato najučinkovitejša molitev in več kot molitev. Prilik za žrtev ni treba iskati, saj nam vsak dan prinese kaj težkega, pri čemer se mora izkazati naša potrpežljivost. Že poklicne in stanovske dolžnosti so dostikrat povezane s križem.
V večnosti bomo spoznali, koliko ljudi je Bog rešil za nebesa na podlagi naših molitev in žrtev. Zato bomo radi poslušali Marijo, ki je fatimskim pastirčkom 19. avgusta 1917 z žalostnim izrazom naročila:
»Molite, veliko molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar, ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.«