Jutri je 23. februar, dan, ko so otroci med nabiranjem zvončkov našli nestrohnjeno telo našega mučenca Lojzeta Grozdeta.
V ljubljanski stolnici imamo, poleg svetih vrat, tudi njegove relikvije.
Nekateri se bomo jutri ob 16.30 zbrali ob njih v molitvi za blagoslov obiska Marije Romarice in po možnosti prinesli s seboj šopek zvončkov. Lepo vabljeni!
Dragica Čepar
POMEN PETIH PRVIH SOBOT 2016 v PRIPRAVI NA OBISK FATIMSKE MARIJE ROMARICE V SLOVENIJI Besedila so razdeljena na pet enot, kakor je prvosobotna pobožnost sestavljena iz petih zaporednih prvih sobot v mesecu. Najbolje je, da jih preberete, preden začnete obhajati prve sobote. Duhovnik jih lahko uporabi za nagovore vernikom med prvosobotno pobožnostjo ali pripravo nanjo; pri tem vzame tisti del, ki je za sodelujoče najbolj primeren, če je celotno besedilo preobsežno.
ponedeljek, 22. februar 2016
petek, 12. februar 2016
Duhovna priprava, v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični
Kot duhovno pripravo na milostni obisk fatimske Marije v Sloveniji lepo vabimo duhovnike in laike na srečanje (simpozij), ki bo v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični. Razmišljali bomo o pomenu češčenja Božje Matere za našo vernost. Po molitvi rožnega venca bodo ob 9.30 spregovorili prof. Tone Štrukelj, p. Anton Nadrah, p. Luigi Morro in Alojz Snoj. Pogovor bo tudi o praktičnih vprašanjih v zvezi z Marijinim obiskom. Vabi Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu p. Anton
četrtek, 11. februar 2016
Duhovna priprava, v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični
Kot duhovno pripravo na milostni obisk fatimske Marije
v Sloveniji lepo vabimo duhovnike in laike na srečanje (simpozij), ki bo v soboto, 13. februarja ob 9.00, v Stični.
Razmišljali bomo o pomenu češčenja Božje
Matere za našo vernost. Po molitvi rožnega venca bodo ob 9.30 spregovorili
prof. Tone Štrukelj, p. Anton Nadrah, p. Luigi Morro in Alojz Snoj. Pogovor bo
tudi o praktičnih vprašanjih v zvezi z Marijinim obiskom.
Vabi Odbor Združenja posvečenih Jezusovemu in
Marijinemu Srcu
sreda, 3. februar 2016
Nagovor za prvo soboto - FEBRUAR
2. nagovor: Človek je
ustvarjen za večnost
1) Naš cilj so nebesa
Prvosobotna pobožnost nas usmerja v
nebesa in nas uči, kako naj živimo, da jih bomo dosegli. Če resno sodelujemo,
nam Devica Marija zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za zveličanje. Mnogi
danes ne verjamejo v posmrtno življenje ali pa njihovo vero ogroža dvom. Od
stotih Slovencev jih le 50 verjame v Boga in le 30 v večno življenje, čeprav se
jih 70 še prišteva h katoliški Cerkvi. Ali smo mi sami trdno prepričani, da s
smrtjo ni vsega konec, ampak se z njo pravo življenje šele začne? Jé Bog, jé
večnost! Naša duša je neumrljiva! Jezus in Marija nas živa in poveličana
pričakujeta v nebesih. To nas uči naša vera. Bog to vedno znova potrjuje, tudi
na izreden način po prikazovanjih angelov in Device Marije pa tudi samega
Jezusa.
Tako se je zgodilo v Fatimi na Portugalskem
pred skoraj sto leti, ko sta se trem otrokom prikazala in jih nagovorila angel
miru in Devica Marija. Dogodki v Fatimi, kot vsako pristno prikazanje, so
najprej dokaz za obstoj živega Boga, Device Marije, angelov in svetnikov. Trije
fatimski pastirčki, devetletna Lucija, osemletni Frančišek in šestletna
Jacinta, so ob trikratnem srečanju z angelom 1916 izkustveno doživeli srečanje
z Božjim svetom, prav tako naslednje leto, ko se jim je šestkrat prikazala in
jih nagovorila Devica Marija.
2) Devica Marija nas pričakuje v
nebesih
Nebeška Mati je že pri prvem
prikazanju, 13. maja 1917, pastirčkom povedala, da je iz nebes, in je tudi njim
zagotovila, da bodo prišli tja. Lucija se je namreč opogumila in jo vprašala:
‘Bom tudi jaz šla v nebesa?’
‘Da, pojdeš.’
‘In Jacinta?’
‘Tudi.’
‘In Frančišek?’
‘Tudi on bo šel, vendar mora zmoliti še veliko rožnih vencev.’
Ob Marijinem zagotovilu Luciji, da
bo prišla v nebesa, je vidkinja povedala: »Notranje veselje, ki sem ga tedaj
občutila, je bilo nepopisno.« Podobno se je izrazil že sv. Pavel, ko je rekel,
da »oko ni videlo in uho ni slišalo in v človekovo srce ni prišlo, kar je Bog
pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9).
3) Ljudi rešujemo za nebesa z
molitvijo in žrtvijo
Marija je 13. maja 1917 v Fatimi
naročila, da mora Frančišek zmoliti še veliko rožnih vencev, preden bo šel v
nebesa. To naročilo velja za nas vse. Prav je imel sv. Alfonz Marija Ligvorij,
ko je rekel: »Le tisti zna prav živeti, kdor zna prav moliti. Kdor bo molil, se
bo zveličal; kdor ne bo molil, se bo pogubil.«
Marija nas hoče opomniti na nujnost
molitve. Z njo rastemo v veri, upanju in ljubezni ter se povezujemo z Bogom, ki
je naš zadnji cilj in smisel vsega našega življenja. Že angel miru je pri
svojem prvem prikazanju, spomladi 1916, naučil fatimske pastirčke posebno
molitev, ki je prav primerna za leto vere in uresničevanje Slovenskega
pastoralnega načrta:
Moj Bog, verujem
vate,
molim te, upam vate
in te ljubim nadvse.
Prosim te odpuščanja
za tiste,
ki ne verujejo, ne
molijo,
ne upajo in te ne
ljubijo.
Fatima je v tej luči klic k poglobljeni veri, upanju in
ljubezni ter je po besedah bl. Janeza Pavla II. danes bolj aktualna kakor
kdajkoli prej. Hkrati je povabilo k slavljenju Boga in k prošnji za tiste, ki v
Boga ne verujejo, ga ne molijo, vanj ne upajo in ga ne ljubijo. Pastirčke je
angel takoj od začetka napotil k apostolski dejavnosti, k reševanju ljudi za
nebesa, in sicer najprej z molitvijo zanje. Tako so tudi sami rastli v
ljubezni, ne le do Boga, ampak tudi do bližnjega.
Posebno
zveličavna je molitev, ki je povezana z žrtvijo, darovano Bogu iz ljubezni do
njega in do ljudi. Fatimske pastirčke so večkratne Marijine prošnje, in še
posebej videnje pekla (13. julija 1917), močno spodbudile k reševanju ljudi za
nebesa. V ta namen so veliko molili in se žrtvovali. Nobena žrtev jim ni bila
pretežka. S tem so se posvetili, saj je Frančiška in Jacinto že leta 2000 sv.
Janez Pavel II. razglasil za blažena, za Lucijo pa tudi teče postopek.
Naj
nas njihov junaški zgled spodbudi, da bomo tudi mi z molitvijo in žrtvijo
reševali ljudi za nebesa. Iz ljubezni do Boga in ljudi sprejeta ter Kristusu na
križu pridružena žrtev dobiva vrednost iz njegove žrtve ter je zato
najučinkovitejša molitev in več kot molitev. Prilik za žrtev ni treba iskati,
saj nam vsak dan prinese kaj težkega, pri čemer se mora izkazati naša
potrpežljivost. Že poklicne in stanovske dolžnosti so dostikrat povezane s
križem.
V
večnosti bomo spoznali, koliko ljudi je Bog rešil za nebesa na podlagi naših
molitev in žrtev. Zato bomo radi poslušali Marijo, ki je fatimskim pastirčkom
19. avgusta 1917 z žalostnim izrazom naročila:
»Molite, veliko
molite in delajte žrtve za grešnike. Veliko duš namreč gre v pekel, ker ni nikogar,
ki bi se zanje žrtvoval in molil zanje.«
Naročite se na:
Objave (Atom)