Nagovor za prvo soboto - JANUAR

1. nagovor: Pet prvih sobot od januarja do maja 2016

(od januarja do maja 2016)

1)      Povezanost s svetim letom usmiljenja

Na prihod kipa fatimske Marije romarice se bomo po priporočilu naših škofov dobro pripravili s pobožnostjo petih prvih sobot na fatimski način, kakor sta jo v posebnem razodetju sestri Luciji naročila Jezus in Marija, potrdil pa fatimski škof, pri nas pa prvič škof Gregorij Rožman. Tako bomo pripravljeni na posvetitev in izročitev posameznikov in družin Jezusovemu in Marijinemu Srcu na koncu obhajanja petih prvih sobot. To bo tudi prispevek k obhajanju stoletnice fatimskih sporočil, ki sta jih angel miru in Devica Marija dala trem pastirčkom in vsemu svetu v letih 1916 in 1917.

Hkrati bo obhajanje petih prvih sobot s svojimi zakramentalnimi, spravnimi in molitvenimi prvinami znaten doprinos k obhajanju leta usmiljenja. K prvosobotni pobožnosti na fatimski način namreč spadajo: zakrament sprave, sveto obhajilo, molitev rožnega venca in petnajst minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca. V letu 2016 bomo obhajali tudi desetletnico treh najmlajših slovenskih škofij: celjske, murskosoboške in novomeške.

Splošno pobožnost prvih sobot je že pred Fatimo priporočal papež sv. Pij X. in obstoji predvsem v prejemu svetega obhajila v zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pri pobožnosti petih prvih sobot na fatimski način pa gre še za nekaj več. Poleg spovedi in svetega obhajila spada k pobožnosti petih prvih sobot tudi molitev enega dela rožnega venca in vsaj 15 minut premišljevanja ene ali več skrivnosti rožnega venca. Vse to izvršujemo v zadoščenje in spravo Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem Jezusovemu presvetemu Srcu.

2)      Kako se je začela pobožnost petih prvih sobot

Najstarejši fatimski vidkinji Luciji se je 10. decembra 1925 prikazala presveta Devica v svetlečem oblaku in ob strani držala Jezuščka. V roki je imela s trnjem obdano srce. Trni, ki se zabadajo v to srce in ga vedno znova ranijo, pomenijo naše grehe. To je povedal tudi mali Jezus, ki je takrat rekel Luciji:

»Imej sočutje do Srca tvoje presvete Matere, obdanega s trni, s katerimi ga nehvaležni ljudje nenehno prebadajo, ne da bi kdo napravil eno samo spravno dejanje, da bi jih izvlekel.«

Marija je Luciji dala naročilo glede širjenja pobožnosti petih prvih sobot in obljubila tistim, ki jo bodo obhajali, milost zveličanja. Glavne Marijine besede se glasijo:

»Hčerka moja, glej moje Srce, obdano s trni, katerega nehvaležni ljudje nenehno prebadajo s svojimi kletvami in nehvaležnostmi. Vsaj ti si prizadevaj, da me tolažiš, in jim povej, da bom vsem tistim, ki se bodo pet mesecev, vsakokrat na prvo soboto, spovedali, prejeli sveto obhajilo, zmolili rožni venec in mi petnajst minut v premišljevanju petnajstih skrivnosti rožnega venca delali družbo v spravo za grehe, v njihovi smrtni uri stala ob strani z vsemi potrebnimi milostmi za zveličanje njihovih duš.«

Pozneje je Jezus sam spodbujal sestro Lucijo, naj si prizadeva za razširitev pobožnosti petih prvih sobot. Ona je storila vse, kar ji je bilo mogoče, čeprav so se pokazale mnoge težave. Vse do konca svojega skoraj stoletnega življenja je pospeševala češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.

Pristojni leirijski (fatimski) škof je pobožnost petih prvih sobot razglasil v Fatimi 13. septembra 1939. Dal je natisniti tudi podobice naše Gospe z razlago te pobožnosti. Začela se je širiti med ljudmi po škofijah in župnijah, ne le na Portugalskem, ampak tudi drugod. Pri nas so jo prvič obhajali leta 1943.

Silvestrovanje v Stični

Kdor se hoče temeljito duhovno pripraviti na številne milosti, ki nas čakajo v novem letu, letu usmiljenja in obisku fatimske Marije romarice, ga vabimo na duhovno molitveno silvestrovanje v stiški samostan. Začetek v četrtek, 31. decembra, ob 20h v opatovi kapeli.

Bog povrni in lep pozdrav v Novorojenem!
                             

              p. Anton Nadrah



Ne pozabimo na pet prvih sobot kot duhovno pripravo na fatimsko Marijo romarico. S tem si zagotovimo, da nam bo Mati Marija ob smrti stala ob strani z vsemi milostmi, ki so potrebne za naše zveličanje. Prva sobota je v januarju že 2. januarja. Vključite se v svojo župnijo.
V Stični bomo pobožnost obhajali na prvo nedeljo v baziliki, torej 3. januarja ob 9.00, ob 10.00 pa bo mašna daritev. Kdor nima možnosti v domači župniji, naj pride v stiško baziliko vsako nedeljo po prvi soboti ob 9.00, od januarja do maja. Spovedniki bodo na razpolago.
Lepo vabljeni!

RAZDELITEV KIPA MARIJE ROMARICE PO ŠKOFIJAH

Slovesen sprejem bo na Brezjah 12. maja 2016 zvečer. Slovesnost bo vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Povabljeni smo tja iz vse Slovenije.

Nadškofija Ljubljana

Od 13. maja do 10. junija in od 25. junija do 11. julija.

Nadškof Stanislav Zore bo Nadškofijo posvetil v stolnici 10. julija popoldne.

Škofija Novo mesto

Od 10. do 25. junija, kjer bo 11. junija navzoča na praznovanju desete obletnice škofije.

Škofija Koper

Od 11. julija do 18. avgusta.

Škofija Celje

Od 18. avgusta do 9. Septembra; 21. avgusta bo pri Sv. Jožefu v Celju.

Škofija Murska Sobota

Od 9. do 18. septembra.

Nadškofija Maribor

Od 18. septembra do 13 oktobra. Dne 13. oktobra zvečer bo na Ptujski Gori vseslovensko srečanje posvečenih Jezusovemu in Marijinemu Srcu in vseh drugih, posvetitev in izročitev slovenskega naroda Jezusovemu in Marijinemu Srcu ter slovo od Marije. Slovesnost bo vodil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojz Cvikl. Tja smo povabljeni iz vse Slovenije.

SPREJEM FATIMSKE MARIJE V ŽUPNIJI

Treba je vedeti, kdaj bo Marija priromala v župnijo, samostan ali kakšno drugo skupnost. Vsaka (nad)škofija poskrbi za razdelitev po dekanijah, na dekanijskih konferencah pa se duhovniki dogovorijo o Marijini navzočnosti po župnijah, kontemplativnih samostanih in morda še kje drugje. Pred Marijinim prihodom naj bi bila v župniji na sporedu tridnevnica, ki bo natisnjena v knjižici, ki jo bodo duhovniki pravočasno dobili. V njej bodo tudi navodila, kako naj Marijo sprejmemo, jo častimo in se od nje poslovimo.

Ko imamo v svoji sredi milostni kip Marije romarice, naj bi se vsa župnija izročila (posvetila) Marijinemu brezmadežnemu Srcu in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu. Na razpolago imamo dva obrazca; po enem župnik, ob navzočnosti vernikov, sam moli in izpoveduje posvetitveno molitev, po drugem pa jo molijo in izpovedujejo vsi navzoči.

Za poglobitev ima Salve na Rakovniku: Pet prvih sobot; Sto let Fatime (6 knjižic, glavni podatki o Fatimi so v prvi); posebno zgibanko; priročnik za tridnevnico, sprejem, češčenje in slovo od kipa Marije romarice v župniji (v pripravi); dva plakata: 1) za vabilo na obhajanje petih prvih sobot, 2) pred obiskom fatimskega kipa v župniji. Glej: www.sticna.com.

p. Anton Nadrah

PRIPRAVA NA OBISK KIPA FATIMSKE MARIJE ROMARICE

Ko se pripravljamo na sveto leto usmiljenja, se že pripravljamo na prihod milostnega kipa Marije Romarice iz Fatime. Dva dosedanja prihoda v Slovenijo, leta 1997 in 2008, sta prinesla zelo dobre dušnopastirske sadove. Če bo vse skrbno organizirano in zlasti spremljano z gorečo molitvijo, bo šlo za vseslovenski Marijin misijon s poglobitvijo vere, upanja in ljubezni.

Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. Andrej Glavan je priporočil (v Družini, št. 41, str. 14, in Sporočilih SŠK, št. 11, str. 204), naj bi duhovniki od januarja do maja leta 2016 kot molitveno pripravo organizirali pet prvih sobot na fatimski način. Tudi sicer naj bi v ta namen vsi več molili, zlasti rožni venec, ki ga Mati Marija in papeži zelo priporočajo.

Pobožnost petih prvih sobot sta sestri Luciji v posebnem razodetju naročila Jezus in Marija leta 1925 in že 1917, leta 1939 pa potrdil in vpeljal leirijski (fatimski) škof. Hitro se je razširila po vsej Portugalski in nato po svetu. Pri nas jo je duhovnikom naročil leta 1942 ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, od januarja do maja 1943 pa so jo z zelo veliko udeležbo vernikov obhajali po posameznih župnijah, na koncu pa so se 30. maja 1943, po navodilih papeža Pija XII., posvetili Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Pobožnost petih prvih sobot po Marijini obljubi prinaša, če jo resno jemljemo in v soglasju z njo živimo, dva zelo pomembna sadova: prispeva k svetovnemu miru in zagotavlja vse milosti, ki so potrebne za večno zveličanje.

Ob milostnem obisku fatimske Marije v Sloveniji se ne bomo ustavljali ob samem kipu, čeprav nam bo kot nepopolnim telesno-duhovnim bitjem v veliko pomoč. Kip predstavlja in na neki način ponavzočuje našo Mater Marijo in vse tisto, kar je povezano s fatimskimi sporočili. Glavna oblika priprave je obhajanje petih prvih sobot od januarja do maja 2016. V zadoščenje Marijinemu brezmadežnemu Srcu (in po njem presvetemu Jezusovemu Srcu) bomo prejeli 1) zakrament sprave, 2) zadostilno sv. obhajilo, 3) zmolili del rožnega venca in 4) petnajst minut delali družbo Marijinemu brezmadežnemu Srcu s premišljevanjem ene ali več skrivnosti rožnega venca.

Spovedati se je možno že več dni prej ali več dni pozneje, ob prejemu zadostilnega sv. obhajila pa je seveda treba biti v posvečujoči milosti (brez smrtnega greha).

Duhovnik lahko iz utemeljenih razlogov (tako je v posebnem razodetju pojasnil Jezus sestri Luciji) prenese pobožnost na nedeljo po prvi soboti. S tem je zagotovljen predvsem večji obisk, hkrati pa zopet poudarimo prve nedelje. Pomemben je duh zadoščevanja, ljubezni in usmiljenja, da ne bi ostali le pri zunanjem izpolnjevanju.

Ena od možnih oblik ob prvosobotni ali najbolj obiskani nedeljski maši: 1) molitev rožnega venca; 2) mašna daritev, med katero ob pomoči duhovnikove pridige (povezane z Božjo besedo) petnajst minut premišljujemo skrivnost(i) rožnega venca; 3)prejmemo zadostilno sv. obhajilo; 4) spovemo pa se svojih grehov ob primernem času, ko bo(do) za to na razpolago spovednik(i); morda istega dne, več dni prej ali več dni pozneje.

Svetopisemska razlaga posameznih skrivnosti je v Cerkvenem molitveniku (str. 31–43), drugo besedilo pa imate npr. v šmarnicah za leto 2003.

            Ne pozabimo na bolnike in starejše ljudi, ki ne morejo v cerkev, in jim posredujmo zakrament sprave in spravno sv. obhajilo. Rožni venec bodo zmolili sami, prav tako premišljevali o skrivnosti(h) rožnega venca, kolikor morejo.

Ne le pri prvosobotni pobožnosti ampak tudi na druge dni v času priprave na Marijin obisk bomo radi molili rožni venec in poživili družinsko molitev.

V čas priprave spada seznanitev z glavno vsebino angelovih in Marijinih sporočil. Na kratko je vsebovana v knjižici Kristus bo zmagal po Mariji (= Sto let Fatime, št. 1). Dobi se pri salezijanski založbi Salve na Rakovniku.

Ker se v mesecu maju, po končani pobožnosti petih prvih sobot, predvideva tudi osebna izročitev (posvetitev) Marijinemu in po njem Jezusovemu Srcu, je čas obhajanja petih prvih sobot tudi čas priprave posameznikov, družin in drugih skupin na izročitev (posvetitev) obema najsvetejšima Srcema. Nikakor ni dovolj, da posvetitveno molitev le izpovemo. Potrebna je 1) osebna odločitev ter 2) molitvena in 3) umska priprava. Molitvena priprava je s tem, da se udeležujemo prvosobotne pobožnosti in molimo pripravljalno molitev. Umska priprava pa pomeni, da vsaj nekaj vemo o posvetitvi in da smo pripravljeni v skladu z njo tudi živeti. Posvetitev pomeni obnovitev krstnih obljub in novo odločitev za življenje v poglobljenem prijateljstvu z Jezusom in Marijo. Kdor se hoče dobro poučiti, si bo v Stični nabavil knjižico Priročnik za posvetitev JMS.

SVETO LETO USMILJENJA

Prvo véliko milostno dogajanje, ki je pred nami in se moramo nanj dobro pripraviti, je sveto leto usmiljenja, Božjega in človeškega. Kaj je sveto leto? Gotovo je to čas, v katerem nas Bog kliče k spreobrnjenju in poglobljenemu krščanskemu življenju. Kakor pred skoraj dva tisoč leti nas Jezus vabi: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15). V svetem letu naj bi vsaj nekoliko zrasli v svetosti. Že v stari zavezi so praznovali vsako petdeseto leto kot sveto leto (jubilejno leto). Naznanili so ga s trobljenjem na ovnove rogove (rog=jobel). Zato so govorili o jobelovem letu. Bog je naročil Mojzesu: »Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog! Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini. Petdeseto leto naj vam bo leto jubileja« (3 Mz 25,9–11).

Tako tudi v novi zavezi praznujemo redno sveto leto. Najprej so ga od leta 1300 dalje praznovali vsakih 50 let, od leta 1475 pa vsakih 25 let. Tako ga je mogla doživeti in se v njem preroditi vsaka generacija. Zadnje redno sveto leto je bilo za véliki jubilej leta 2000.

Ob kakih pomembnih dogodkih papež razglasi izredno sveto leto. Tako je zdaj ob petdesetletnici konca 2. vatikanskega koncila. V stari zavezi so v jubilejnem letu dobili nazaj svojo posest in so se vrnili k svoji rodovini, sužnji so dobili svobodo, črtali so dolgove.

V novi zavezi to pojmujemo na bolj duhovni način: vračamo se k Bogu in k življenju po Jezusovem evangeliju in nauku Cerkve. Tisti, ki živijo v suženjstvu grehu, dobijo v dobri spovedi duhovno svobodo. S popolnim odpustkom se črtajo vsi dolgovi. Vsi spovedniki imajo pravico odvezati od greha in cenzure za povzročeni abortus.

Kako naj se na sveto leto pripravimo in se v njem prerodimo? V svetem letu bodo imele poseben pomen bazilike v Rimu, po škofijah pa so škofje določili posebne cerkve in v njih spovednike s posebnimi pravicami. To so misijonarji usmiljenja. Sveto leto bo milostni čas tudi za tiste, ki so se oddaljili od Cerkve in so morda celo izstopili iz nje, prestopili v drugo vero ali se oklenili ateizma. V svetem letu jih Cerkev, ki je njihova mati, vabi nazaj. V ljubljanski nadškofiji bodo takšne cerkve z misijonarji usmiljenja na Brezjah in v stolnici v Ljubljani, od prve postne nedelje leta 2016 naprej pa tudi v Stični. V teh cerkvah bodo odprli ali na novo pripravili svetoletna sveta vrata, ki so običajno zazidana ali vsaj zaklenjena. So zelo zgovorno znamenje, ki nam govori, da moramo iz grešnega in posvetnega življenja vstopiti v življenje, ki je skladno z Božjo voljo in je deležno Božje svetosti, ki jo kot znamenje kaže in zlasti v Evharistiji vsebuje svetišče, v katerega vstopamo. Kdor bo šel v svetišče skozi ta vrata, naj v sebi obudi kesanje nad svojimi grehi in sklep poboljšanja ter ljubezen do Boga in usmiljeno ter odpuščajočo ljubezen do vsakega bližnjega, tudi do tistega, od katerega je doživel kakšno krivico. Vedno je namreč potrebno naše sodelovanje. Velja pravilo: Brez kesanja ni odpuščanja! S svetimi vrati je tesno povezana spovednica, v kateri spovednik zastopa Odrešenikovo usmiljeno in odpuščajočo ljubezen.

SVETO LETO USMILJENJA IN FATIMSKA MARIJA ROMARICA - MATI USMILJENJA

Pred nami sta dve pomembni milostni dogajanji: 1) izredno sveto leto usmiljenja (od 8. decembra 2015 do 20. novembra 2016); 2) priprava na stoletnico fatimskih dogodkov ter s tem v zvezi tretji milostni obisk fatimske Marije v Sloveniji (od 13. maja do 13. oktobra 2016). Obe dogajanji se lepo povezujeta med seboj.

V več kot tisoč let stari molitvi in pesmi Pozdravljena, Kraljica Marijo kličemo: Mati usmiljenja. Ona je Mati usmiljenja zato, ker je rodila tistega, ki je po svojem bistvu in poslanstvu usmiljen, saj se je usmilil vseh ljudi vseh časov in jih s svojo smrtjo na križu odrešil. Pravzaprav je s tem povedano premalo. Ker je pravi Bog in odsev Očetovega usmiljenja, ni samo usmiljen, ampak je Usmiljenje (pisano z veliko začetnico). Devica Marija je takoj za Jezusom najbolj usmiljena. Je Mati usmiljenja, ker je naša Mati, ki nas ljubi in nam želi samo dobro. Usmiljena je tudi zato, ker je skupaj s svojim Sinom za nas trpela in je njeno Srce presunil meč bolečin. Vsaka mati tistega otroka, za katerega je največ trpela, najbolj ljubi in je z njim najbolj usmiljena.

Pomembno je, da se izredno sveto leto Božjega in človeškega usmiljenja začne na prelepi praznik Marijinega brezmadežnega spočetja. To je tudi 50-letnica sklepa 2. vatikanskega cerkvenega zbora. Marija je skupaj s svojim Sinom vsa lepa, vsa čista, brez madeža izvirnega greha in brez sence osebnih grehov. Ker smo ljudje vsi grešniki, je do nas vseh zelo usmiljena. Zato se k njej z zaupanjem vedno znova obračamo s prošnjo: »Prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.«